Strokovni izlet v Škocjanske jame

Člani Slovenskega meteorološkega društva smo si 12. oktobra 2019 ogledali meteorološke meritve v Škocjanskih jamah. Naša člana dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič sta predstavila posebnosti in zahtevnost meritev ogljikovega dioksida, radioaktivnosti, temperature, vlažnosti in pretoka zraka v kraških jamah, ki jih MEIS storitve za okolje d.o.o. izvaja v okviru raziskovalnega projekta. Prispevali so nam polovico vstopnine v jamo, da smo si lahko merilna mesta ogledali v jami.

Ker je jama ob sobotah vedno dobro obiskana in se ob posameznih merilnih mestih v jami nismo mogli dolgo zadrževati, sta dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič merilnike in celoten sistem zbiranja, kontrole, arhiviranja in obdelave podatkov predstavila že pred obiskom jame. To je bila tudi priložnost za vprašaja in za nekatere člane tudi za spomine na sodelovanje v preteklosti.

O Škocjanskih jamah

Škocjanske jame in celoten Regijski park uživajo najvišjo stopnjo zaščite, ki omogoča ohranjanje tega neprecenljivega naravnega bogastva v neokrnjeni obliki. Od leta 1986 so Škocjanske jame vpisane na UNESCO-v seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč kot podzemno mokrišče. Celotno območje parka je bilo leta 2004 sprejeto v Unescov program MAB - človek in biosfera kot Biosferno območje Kras.

Škocjanske jame so sistem vodnih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov, skozi katerega teče reka Reka. Poleg kraške pokrajine obiskovalce osupne največji podzemeljski kanjon na svetu. Na enem mestu je zbran širok nabor naravnih vrednot oz. naravne dediščine v obliki kraških ali drugih pojavov in zanimivosti. Posebno vrednost parku daje tudi edinstvena in zelo pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru.

V Regijskem parku so tudi številna pomembna arheološka najdišča, ki nakazujejo, da je bilo to območje poseljeno že nekaj tisoč let pred našim štetjem. Številne in dragocene najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij pričajo o duhovnih obredjih in uporabi jam kot svetišč.

O meritvah v kraških jamah

Dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič sta predstavila izgradnjo in delovanje jamskega informacijskega sistema v Postojnski in Škocjanskih jamah. Podrobneje sta opisala izgradnjo osnovnih gradnikov jamskega informacijskega sistema kot so jamske samodejne merilne postaje s senzorji za merjenje temperature zraka, pretoka zraka, koncentracijo CO2 ter centralne enote za zbiranje, shranjevanje, obdelavo in prikaz podatkov.

Sistem zagotavlja kakovostne samodejne meritve za znanstveno proučevanje mikrometeorologije kraških jam. Izgradnja temelji na dobri praksi, katere osnovo predstavljajo dolgoletne izkušnje s področja meritev v zunanjem ozračju in večletne izkušnje z meritvami v kraških jamah ter upoštevanje načela nenehnega izboljševanja na osnovi priporočil ISO 9001 standarda za zagotavljanje kakovosti.

Jamski informacijski sistem

Jamski informacijski sistem je sestavljen iz poljubnega števila jamskih samodejnih merilnih postaj in vozlišč za prenos podatkov ter jamske centralne enote. Jamske samodejne merilne postaje na izbranih lokacijah neprekinjeno izvajajo meritve različnih okoljskih lastnosti v vnaprej predpisanih časovnih intervalih tako za vzorčenje kot za statistične obdelave in jih v digitalni obliki posredujejo centralni enoti. Podatke lahko centralna enota pridobiva direktno iz jamske merilne postaje ali preko dodatnih vozlišč za prenos podatkov.

Jamska centralna enota je sestavljena iz enega ali več strežniških računalnikov, ki opravljajo več različnih nalog: zbiranje podatkov iz samodejnih merilnih postaj, dodatno preverjanje in obdelava zbranih podatkov, shranjevanje preverjenih in obdelanih podatkov v ustrezno strukturirano zgodovinsko bazo podatkov, zagotavljanje dostopa uporabnikom do baze podatkov (sprotnih in zgodovinskih) in dostop do prikaza zadnjih izmerjenih vrednosti na javni spletni strani.

Jamski informacijski sistem mora med drugim zagotavljati tudi orodja za analize in znanstveno proučevanje, kot so na primer časovni grafi, histogrami, rože vetrov, daljše časovne statistike in sončnice. Dodatno mora tak sistem zagotavljati in vzdrževati popolno zgodovinsko bazo meritev. Na mesečni ravni je potrebno delovanje celotnega sistema periodično pregledovati in preverjati, da bi pravočasno ugotovili napake, odstopanja, itd. Za takšen namen je zelo primeren način izdelovanja QA/QC poročil vsak mesec, kjer so vse meritve prikazane in primerjane na časovnih grafih. Dodatno se v poročilu izdela tudi razpoložljivost, statistika in kakovost vseh merjenih spremenljivk ter vizualizira vse meritve na primeren način. Po pregledu poročila se po potrebi podatki v bazi ustrezno prečistijo (označijo kot neveljavni), organizira pa se tudi ustrezen ukrep za popravilo meritve, kadar je to potrebno.

Reden periodičen pregled vseh gradnikov jamskega informacijskega sistema na terenu je potreben vsaj vsake tri mesece ne glede na dobre rezultate QA/QC poročil. Preventivno čiščenje senzorjev in filtrov ter vizualni pregled opreme sistema prepreči veliko nepotrebnih izrednih vzdrževalnih del. Včasih je glede na uporabljene gradnike potreben preglede na terenu tudi pogosteje. Sistem bo deloval bolj kakovostno, če vsebuje tudi avtomatiko za sprotno odkrivanje napak v meritvah, pri prenosu podatkov ali pri shranjevanju na centralni enoti. Opozorilo lahko sproži relativno hitro izvedbo izrednega servisa in s tem odpravo napake pred rednim periodičnim pregledovanjem.

Nekaj fotografskih utrinkov si lahko ogledate tukaj.

Dogodek smo izvedli v okviru raziskovalnega projekta: "L7-8268 (B) Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (aplikativni raziskovalni projekt)", ki ga vodi dr. Stanka Šebela iz Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK). Projekt sofinancirata ARRS in Javni zavod park Škocjanske jame, izvajata pa ga IZRK in MEIS.