Ustanovitev in delovanje SMD
Ob koncu druge svetovne vojne sta na področju meteorološke dejavnost v Sloveniji delovali dve ustanovi:
- Zavod za meteorologijo in geodinamiko (ZMG) v okviru Univerze in
- Vojaška meteorološka služba.
ZMG je obnavljal ostanke predvojnih meteoroloških opazovalnic pod vodstvom dr. Reye (na sliki levo), vojaška meteorološka služba pa je slonela na svojih profesionalnih opazovalcih in zametkih sinoptične meteorološke službe. ZMG je obnavljal ostanke predvojnih meteoroloških opazovalnic pod vodstvom dr. Reye, vojaška meteorološka služba pa je slonela na svojih profesionalnih opazovalcih in zametkih sinoptične meteorološke službe.Ko je bila leta 1947 ustanovljena Uprava hidrometeorološke službe (UHMS), sta v njen sestav prešla oba dela. Dr. Reya je postal izredni profesor in je dobil novoustanovljeno Katedro za meteorologijo.
Z ustanovitvijo Prirodoslovno matematične fakultete je v njeno sestavo prešla tudi Katedra za meteorologijo. Prof. Reya je začel vzgajati novo generacijo meteorologov z matematično fizikalnim predznanjem. V tem času je prišlo med prof. Reyo in UHMS do nesporazumov in so bili dotedaj dobri odnosi popolnoma prekinjeni.
Na meteorološkem delu UHMS so vodilna mesta zasedli geografi, ki so imeli na razvoj meteorologije drugačen pogled, kot v fizikalno smer usmerjeni mladi meteorologi. V tem primeru lahko govorimo o generacijskih razlikah, ko so se pogledi na razvoj meteorologije močno razhajali.
Prof. Reya in mladi meteorologi so spoznali, da se morajo organizirati, če hočejo neposredno vplivati na razvoj meteorološke dejavnosti. V takšnih razmerah so leta 1954 takoj, ko je diplomirala večja skupina meteorologov, (med njimi tudi dolgoletni predstojnik Katedre za meteorologijo prof. dr. Zdravko Petkovšek) ustanovili Društvo meteorologov Slovenije (DMS), kamor sprva niso vabili geografov, pa čeprav so delali na področju meteorologije.
DMS si je postavilo ambiciozen načrt za izdajanje društvene strokovne publikacije, za mednarodne izmenjave, pomoč pri strokovnem usposabljanju članov in spremljanje meteorološke problematike na Univerzi in UHMS.
V mednarodnih stikih so stekle izmenjave mladih članov z Nemčijo in Dansko (po zaslugi dr. Manohina). Z izmenjavo publikacij so meteorologi prišli do tuje literature. Na UHMS sodobne strokovne in znanstvene literature ni bilo, ker je prevladovalo mnenje, da se ni potrebno v službi dodatno izpopolnjevati, čes da je to operativna dejavnost, ki dobi vsa navodila za delo iz Beograda.
V nekdanji Jugoslaviji so bile RAZPRAVE dolgo časa edina redna meteorološka publikacija. Prav izdajanje te revije in samostojni nastopi v mednarodnih stikih, vsekakor pa tudi študij meteorologije na Univerzi v Ljubljani, so krepili zavest o samostojnosti slovenske meteorologije.
DMS je kljub majhnosti prirejalo tudi jugoslovanske sestanke. Prvo srečanje je bilo ob desetletnici društva. Drugo zelo odmevno je bilo organizirano skupno s Hidrometeorološkim zavodom leta 1974 pod naslovom Meteorologija - Gospodarstvo. Na njem je bilo podanih 42 referatov z najrazličnejših področij gospodarstva, ki so v večji ali manjši meri odvisna od vremena in klime. Že leta 1977 je društvo skupaj s HMZ organiziralo simpozij z aktualnim naslovom Avtomatizacija v meteorologiji.
Sprva se je DMS borilo predvsem za mesto sodobne meteorologije v družbi, zato je bilo tudi zelo dejavno. Ko si je svoje mesto priborilo in so prišli na vodilna mesta na področju meteorologije novi strokovnjaki s sodobnimi pogledi, je dejavnost DMS popustila. Strokovna aktivnost se je preselila iz društvenih v uradne kroge na Hidrometeorološkem zavodu in na Univerzi.
Leta 1997 se je Društvo meteorologov Slovenije preimenovalo v Slovensko meteorološko društvo.
