Divjak, M.:
"Merjenje padavin z radarjem".
Presek, Vol. 19, No. 5, 316–319. DMF, 1992.
Poobjava s prijaznim dovoljenjem DMFA – Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – in DMFA-založništva.
Članek na srednješolskem nivoju opisuje, kako deluje vremenski radar na Lisci pri Sevnici. Izpeljana je preprosta oblika radarske enačbe, ki povezuje moč radarskega odmeva s sipalnim presekom ovir – dežnih kapljic. Primerjava talnih meritev padavin v Celju in soležnih radarskih meritev kaže, da so sipalni preseki dobro korelirani z jakostjo padavin.
Divjak, M.:
"Radar measurement of precipitation in non-optimal conditions".
International Seminar on Advanced Weather Radar
Systems, Collier, C. G. (Ed.), 150–158. COST 75 Project, European
Communities, 1999. Reproduction kindly permitted by European
Communities.
Differences between the radar-estimated rainfall aloft and the
corresponding raingauge-measured rainfall at the ground can be
corrected by various techniques. In this article, three typical
representatives of the following three main correction classes are
statistically evaluated and inter-compared, using a common radar /
raingauge data set: assessment factors, regression functions, and
vertical extrapolations.
Divjak, M.:
"Radarsko merjenje padavin v neoptimalnih razmerah".
Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, FMF, Ljubljana, 1996.
Poobjava s prijaznim dovoljenjem FMF – Fakultete za matematiko in
fiziko na Univerzi Ljubljana.
Magistrsko delo najprej predstavi teorijo radarskega merjenja padavin. Sledijo opis sočasnega merjenja padavin z vremenskim radarjem in s talno mrežo 80 ombrometrov, analiza preko 6000 ur izmerkov ter določitev radarskih napak. Nazadnje je prikazanih in preizkušenih pet metod za povečanje natančnosti pri merjenju v neoptimalnih razmerah.
Divjak, M.:
"Kalibracija vremenskega radarja s kroglo".
Tehnično poročilo. ARSO, Ljubljana, 2007.
Poobjava s prijaznim dovoljenjem ARSO – Agencije RS za okolje.
S C-pasovnim vremenskim radarjem na Lisci smo izmerili ekvivalentno
radarsko odbojnost kovinske krogle s premerom 30 cm pri oddaljenosti
13 km. Krogla je bila dvignjena v zrak s privezanim helijevim
balonom.
Divjak, M.:
"Zgodovina radarskega zaznavanja in merjenja padavin v Sloveniji".
Pol stoletja slovenskega meteorološkega društva,
Hočevar, A. (urednik), 80–85. DMS, Ljubljana, 2004.
Poobjava SMD – Slovenskega meteorološkega društva.
Članek prikazuje zgodovino radarskega zaznavanja in merjenja
padavin v Sloveniji od leta 1971 do 2004.
Divjak, M.:
"Convection development in a sheared wind field".
Technical Report. Slovenian Hydrometeorological Institute, Slovenia,
Ljubljana, 1988.
Redistribution kindly permitted by ARSO – Slovenian Environmental
Agency.
Effects of the ambient wind profile on the atmospheric convection
development are studied using a three-dimensional numerical model.
Temperature and humidity fields used, and microphysical processes
included are directed specifically toward the studying of
mid-latitude summertime continental thunderstorms. Convection is
triggered by the initial temperature and momentum perturbation in a
form of a shallow radial symmetric warm updraft.
Misumi, R., M. Divjak, S. Tanahashi, T. Takeda:
J. Meteor. Soc. Japan, Vol. 72, No. 2, 235–253, 1994.
Redistribution permitted by Meteor. Soc. Japan under Creative Commons licence
CC BY 4.0.
A three-dimensional numerical simulation of a convective-cloud ensemble was performed in order to study the formation process of long-lasting precipitating convective cells. As the initial condition, random small thermals were given in the horizontally homogeneous atmosphere.
Divjak, M.:
"Pomen radarjev v sistemu obrambe pred točo".
V: Obramba pred točo v SR Sloveniji: osnove, dosedanje izvajanje,
uspešnost, bodoča dejavnost / glavni nosilec naloge Jože Rakovec.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo s soizvajalcem
Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Ljubljana, 1988, str. 37–42.
Objavljeno z dovoljenjem Fakultete za matematiko in fiziko Univerze
v Ljubljani, izdanim dne 23. 6. 2023.
V prispevku je prikazana primernost vremenskega radarja za potrebe
obrambe pred točo in podano je mnenje o njegovi optimalni izbiri za
ozemlje velikosti okrog 100 × 100 km.
Divjak, M., et al.:
"Toča in obramba pred njo".
ARSO, Ljubljana, 2005.
Poobjava s prijaznim dovoljenjem ARSO – Agencije RS za okolje.
Z zahoda se približujejo črni nevihtni oblaki. Posevkom na njivah
grozi, da jih bo oklestila huda toča. Skupina mladih vojščakov hitro
steče na polja in začne iz lokov s puščicami streljati v zrak. Takoj
se ulije močan dež in le tu in tam pade kako drobno zrno toče.
Mladci so bili uspešni! Preprečili so katastrofo! Ali res?
