Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva
Leta 2004 je Slovensko meteorološko društvo praznovalo 50. obletnico ustanovitve. Ustanovljeno je bilo 1. julija 1954 z imenom Društvo meteorologov Slovenije. Ustanovni člani so bili absolventi študija meteorologije na takratni Prirodoslovno matematični fakulteti. štirje od njih: Janko Pristov, Majda Robavs (poročena Vida), Danila Nemec (poročena Gosar) in Zdravko Petkovšek so takrat že diplomirali. To je bil zelo pomemben dan, saj se je z njim začela nova era na področju meteorologije. Zaključek študija na takratni katedri za meteorologijo po sodobnem učnem načrtu, ki je temeljil na fiziki in matematiki, je postavljal trdne osnove in pričakovanja za razvoj meteorološke stroke v Sloveniji.
Po začetnih nesoglasjih med člani društva in operativnim delom te dejavnosti (Upravo hidrometeorološke službe Republike Slovenije) je pozneje (po prevzemu vodilnih funkcij na zavodu, nasledniku uprave s strani diplomiranih meteorologov) prišlo do dobrega sodelovanja med vsemi maloštevilnimi meteorologi v Sloveniji. Sodelovanje med tistimi, ki so bili takrat zaposleni na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije, kjer je bila zaposlena večina tistih, ki so se ukvarjali z meteorologijo in tistimi, ki so delali v drugih ustanovah (na Prirodoslovno matematični fakulteti in na Biotehniški fakulteti, bilo pa jih je malo) je bilo zelo dobro. Zaradi povojne zagretosti (2. svetovna vojna 1941-1945), majhnega števila strokovnjakov in interesa za razvoj mlade stroke, je bilo to sodelovanje zelo temeljito. Proslava obletnice društva je zato v nekem smislu proslava celotne dejavnosti na meteorološkem področju v zadnjih 50. letih. Letos je Slovenija postala članica Evropske unije. Sovpadanje tega dogodka z našo obletnico želimo izrabiti, ne samo za skromno proslavo obletnice društva, pač pa predvsem za predstavitev slovenske meteorologije kot stroke v širšem evropskem merilu. Njena uporabnost pri nas, pa tudi širše, še zdaleč ni dovolj uporabljena, pa naj gre to za promet, ujme, kmetijstvo, turizem, zdravstvo, onesnaženost zraka in ostalega. V tej predstavitvi je verjetno v ospredju Agencija RS za okolje, ki v okviru Ministrstva RS za okolje, prostor in energijo, danes v Uradu za meteorologijo in Uradu za monitoring združuje večino strokovnjakov s tega področja.
Organizacija predstavitve aktivnosti na področju meteorologije kot stroke v Sloveniji ob priložnosti 50. obletnice Slovenskega meteorološkega društva po eni strani in 50. obletnice meteoroloških opazovanj na Kredarici (na višini 2.515 m), ki so se začele v organizaciji Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije jeseni leta 1954 na drugi strani, obsega naslednje aktivnosti: izdajo zbornika del s poudarkom na zgodovinskih vidikih razvoja meteorološke dejavnosti, mednarodno delavnico o razširjanju agrometeoroloških informacij po sodobnih informacijskih sistemih (9. in 10. septembra 2004) in mednarodno delavnico o hudourniških poplavah (21. in 22. oktobra 2004).
Zbornik podaja prerez aktivnosti na različnih področjih meteorologije kot so: razvoj pedagoških aktivnosti na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko ter katedri za agrometeorologijo Biotehniške fakultete, operativnega dela pri opazovanjih, radarskih, satelitskih in lidarskih meritvah, napovedi vremena, tehnišni meteorologiji, biometeorologiji ter raziskovalnega dela na nekaterih ostalih področjih. Nekaj podrobnosti o osebnih spominih na opazovanja na Kredarici sem napisal avtor tega uvoda.
V poročilu mag. Tanje Cegnar, predsednice društva, so navedene številne aktivnosti društva v zadnjih 50. letih. Ena od pomembnejših so mednarodne povezave, ki so bile v tistih začetnih časih po 2. svetovni vojni možne predvsem v okviru strokovnega društva. Pomembna aktivnost društva je ves čas tudi tisk.
Želimo, da pričujoča publikacija predstavi številne aktivnosti in njihov razvoj na področju meteorologije v Sloveniji in širše v zadnjih petdesetih letih. Ta slika bo gotovo pestra, čeprav nepopolna, saj organizacija pisanja prispevkov temelji na prostovoljni osnovi. Menimo pa, da bo prav pestrost in različnost prikazov našemu delu dala svojevrsten pečat. Za lažji pregled vsebine smo to razdelili v osem poglavij: zgodovina, meritve in opazovanja, opozarjanje in napovedi, klima, tehnična meteorologija, biometeorologija, pregledni članki in spomini. (PDF)
prof. dr. Andrej Hočevar
Zbornik in poročilo iz delavnice o hudourniških poplavah lahko najdete na naslednjih povezavah:
- zbornik
- mednarodna delavnica
